Cran-Max™ + Mannose napitek - GymBeam

Cran-Max™ + Mannose drink znamke GymBeam je prašek za pripravo napitka s tremi aktivnimi sestavinami. En odmerek tehta 3,5 grama in vsebuje 2.000 mg manoze, 880 mg inulina in 500 mg patentiranega izvlečka brusnic Cran-Max™.

Seštejte: 3.380 mg od 3.500 mg. Za naravno aromo in sladilo ostane 120 miligramov, torej 3,4 % odmerka. Pri napitkih v prahu je ta številka najboljši kazalnik, ki ga imate na voljo. Velik del izdelkov v tej kategoriji večinoma sestavljajo polnila, arome, kisline in sladila, medtem ko učinkovina predstavlja le del vsebine. Tukaj je ravno obratno, kar lahko preverite neposredno v tabeli hranilnih vrednosti – od mase odmerka preprosto odštejte vsoto sestavin.

Na etiketah izvlečkov brusnic se pojavljajo trije podatki in vsak pove nekaj drugega. Večina izdelkov ne navaja nobenega od njih, včasih pa navaja le »izvleček brusnic« brez dodatnih pojasnil.

Brusnice so pri težavah s sečili uporabljali že dolgo pred tem, ko je kdorkoli vedel, zakaj pomagajo. Prva razlaga se je zdela logična: brusnični sok je kisel, zato zakisa urin, v katerem bakterije težje uspevajo. Ta teorija je obveljala desetletja. Bila je napačna. Količina kisline, ki dejansko pride v urin, je premajhna, da bi karkoli spremenila.

Prava razlaga je prišla veliko pozneje in je zanimivejša. Bakterije ne morejo kar tako lebdeti v urinu, na nekaj se morajo pritrditi, sicer jih telo odplakne. Za to imajo drobne izrastke, s katerimi se oprimejo stene sečnega mehurja. Proantocianidini pa ovirajo to sposobnost oprijemanja. Bakterij ne ubijejo. Le otežujejo jim, da bi se obdržale.

Tu je podrobnost, ki je večina ljudi ne pozna. Proantocianidine vsebuje veliko sadja, med drugim borovnice, grozdje in jabolka, pa tudi kakav. Vendar ne gre za iste molekule. Obstajata dve vrsti vezi, s katerima se te molekule povezujejo v verige. Večina sadja ima eno vrsto. Brusnica ima drugo in prav ta drugačna vez je razlog, da vpliva na pritrjevanje bakterij tako, kot vpliva. Zato brusnice v tem pogledu ni mogoče nadomestiti z ničimer drugim, četudi bi na embalaži pisala ista beseda »proantocianidini«.

Cochrane se brusnicam posveča od leta 1998, pregled pa so od takrat trikrat posodobili. Lepo pri tem je, da je mogoče spremljati, kako se je znanje kopičilo.

Cochrane v medicini velja za enega najbolj zaupanja vrednih virov. Njihov pregled raziskav o brusnicah izhaja od leta 1998, najnovejšo različico s konca leta 2023 pa so oprli na petdeset randomiziranih študij s skoraj devet tisoč udeleženci. Sklep je previdno ugoden in velja za določene skupine ljudi, ne za vse. Še zanimivejši pa je stavek, ki so ga avtorji zapisali skoraj mimogrede: doslej se nihče ni poenotil glede tega, koliko proantocianidinov naj bi izdelek sploh vseboval. Vsaka študija je uporabila drugačen pripravek in drugačno količino, nekatere pa količine sploh niso navedle. Zato so rezultati na tem področju tako neusklajeni. Prav to vrzel zapolnjuje naša standardizacija. Medtem ko večina proizvajalcev na embalažo napiše »izvleček brusnic«, mi navedemo natančno številko.¹