Zakaj smo leni in kaj lahko storimo glede tega?

• Za vikend ste načrtovali veliko čiščenje hiše, na koncu pa vse vržete v omare, ker je lažje?
• Bi radi začeli jesti zdravo, vendar ne želite kuhati, tako da ste na koncu spet jedli hitro hrano?
• Si namenite uro za vadbo, ki jo na koncu preživite ležeči na kavču, ker se ne morete vstati?
• V službi imate veliko nalog, vendar namesto, da bi jih opravljali, ves dan razmišljate, kaj boste najprej storili, dokler ne pride do točke, da na koncu ne storite ničesar?

Kot lahko vidite, lenoba prihaja v različnih oblikah. Če bi določili najbolj približno definicijo lenobe, bi to izgledalo nekako takole:

“Oseba je lena, če je sposobna opravljati določeno dejavnost, s katero bi se morala ukvarjati, vendar se za to ni pripravljena dovolj potruditi. To dejavnost opravljajo bodisi površno bodisi v kombinaciji z drugimi, manj dolgočasnimi dejavnostmi, ali pa dejavnosti sploh ne opravijo.” [1]

Se v tem opisu prepoznate? Vsekakor niste sami. Vendar pa vas bo morda presenetilo dejstvo, da morda niste vedno krivi vi. Na lenobo do neke mere vpliva naša genetika. V današnjem članku bomo govorili o tem, kako je to mogoče, kateri so vplivi na lenobo, naučili pa se bomo tudi nekaj nasvetov, kako to nadlogo premagati.

So naši predniki krivi, da smo leni?

Oblika lenobe v nas je bila vedno nagonsko kodirana. Naši predniki so živeli v času, ko so se morali boriti za omejene vire in biti sposobni pobegniti pred sovražniki in plenilci. Vlaganje truda v kaj drugega kot v kratkotrajno prednost jim ni bilo smiselno in bi jih lahko stalo življenja. Trenutna želja, ki so jo razvili, jih je pripeljala do takojšnjega ukrepanja. Dolgoročnega načrtovanja, priprave ali oblikovanja strategije jim ni bilo potrebno imeti. [2-4]

No, mi smo drugačni od teh ljudi. Ne borimo se za preživetje, dolgoročna strateška dejavnost pa vodi do najboljših rezultatov. Kljub temu imamo instinktivno kodirano, da skušamo varčevati z energijo. To se lahko kaže na primer v tem, da se ne želimo lotiti abstraktnih projektov, kjer nimamo določenega rezultata. Vsaka oseba se razlikuje po tem, kako sposobna je premagati ta nagon. To je lahko povezano tudi s tem, kako uspešni smo v stvareh, ki jih počnemo.

Morda vas zanimajo ti izdelki:

Kakšen vpliv ima genetika na lenobo?

Morda boste presenečeni, ko boste izvedeli, da so geni, ki ste jih prejeli od staršev, do neke mere krivi za vašo lenobo. Kaj ima to za opraviti s čimer koli?

Evolucija je oblikovala naše možgane, da se pozitivno odzivajo na naravne nagrade, kot so hrana, seks ali gibanje. Po teh aktivnostih čutimo zadovoljstvo, ki izhaja iz dopaminskega sistema naših možganov. Za telo je to zelo pomembno, saj mu pomaga preživeti. Zadovoljstvo, ki ga čutimo po neki aktivnosti, lahko do neke mere povzroči zasvojenost. V tem primeru želimo dejavnost ponovno opravljati. Toda to nas pripelje do bistva problema. Občutki po določenih aktivnostih so pozitivni. Kljub temu imamo pogosto težave, da se prisilimo k opravljanju nekega dela, ker tega preprosto nočemo. To veste iz lastnih izkušenj. Gibanje je naravni del življenja, saj veste, da je občutek po vadbi res odličen, a kljub temu ne morete stopiti s kavča in začeti. Kako je to mogoče?

Odgovor na to vprašanje so znanstveniki poskušali najti s poskusi. Na žalost v takem časovnem obdobju za človeka ne bi bilo izvedljivo in v poštev bi prišlo veliko naključnih dejavnikov. Raziskava je bila opravljena namreč na miših. Znanstveniki so jih razdelili v dve skupini – ena teče več, druga manj. Ugotovili so, da so tudi po desetih generacijah potomci bolj aktivnih miši imeli 75% več potomcev kot manj aktivne miši. Razlike je mogoče opaziti tudi po 16 generacijah, ko so potomci bolj aktivnih miši vsak dan pretekli 7 milj, potomci manj aktivnih miši pa samo 4 milje. Te raziskave kažejo, da je genetika do neke mere sposobna vplivati na željo po telesni aktivnosti. [5-8]

Kako prelisičiti druge vzroke za lenobo?

Nagon in genetika sta eno, treba pa je tudi prepoznati vlogo vzgoje, ki ima nedvomen vpliv na naše vedenje. Nekatere otroke od dojenčka spodbujamo, da aktivno preživljajo prosti čas, se ukvarjajo s športom, hodijo, namesto da bi se vozili z javnim prevozom in podobno. Te navade nato prenesejo s seboj v odraslo dobi in jih imajo za samoumevne in naravne. Toda to ni bila pot vsakega otroka. Nekateri starši svoje otroke vozijo povsod, jih ne prijavijo za zunajšolske dejavnosti ali jim celo dovolijo, da dneve preživijo sede za računalnikom.

Vzgoje in genetike ni mogoče spremeniti, zato se osredotočimo na dejavnike, ki so povezani z lenobo in so v vaših rokah, da jih spremenite.

1. Zastavite si cilje

Osebi, ki ima ali jasno določen cilj, je veliko lažje nadaljevati dejavnosti, ki vodijo k doseganju ciljev. Vendar mora biti oseba realistična, da zastavljene cilje lahko doseže. Če si postavite prevelik cilj in se ga morda bojite, se boste raje izognili dejavnostim, ki vodijo k njegovemu doseganju.

Kako si pravilno zastaviti cilj?

Če se naučite pravilno postavljati cilje, lahko vaše življenje na koncu postane veliko bolj srečno. Doseganje cilja je zelo zadovoljiv občutek. Kako to storiti?

Poskusite si zastaviti cilj, ki bo:

• specifičen
• izmerljiv
• dosegljiv
• relevanten
• časovno dosegljiv. [9]

Jasno določen cilj je veliko lažje doseči. Pomagalo vam bo tudi, če boste z gotovostjo rekli, da ste to dosegli. Določiti, da boste shujšali, je lepo. Kako pa veste, kdaj boste ta cilj boste izpolnili?

V skladu s temi merili bi lahko bil vaš cilj videti tako, na primer:

• Na mesec bom izgubil kilogram maščobe.
• Naenkrat bom pretekel vsaj 5 km, ne da bi se ustavil.

Če želite lažje doseči svoj cilj, razdelite ta velik cilj na nekaj manjših, ki vodijo do njegovega doseganja in se tako nanašajo na krajše časovno obdobje.

Na primer, manjši cilji so lahko videti tako:

• Ta teden bom prenehal/-a sladkati kavo in piti sladke pijače ter alkohol.
• Ta teden bom tekel trikrat po štirideset minut

Če se naučite postavljati cilje v skladu s temi pravili in jih prilagajate, da bodo bolj dosegljivi, bo postopek veliko enostavnejši.

2. Najdite motivacijo

Verjetno bi bil izziv prisiliti milijonarja k 12-urni izmeni v tovarni z minimalno plačo, če sam ne bi videl smisla v tem. Tako kot verjetno ne bi dobili osebe, ki ne mara živali, da se prostovoljno javi za delo v pasjem zavetišču. Če menite, da se tudi vi vsak dan borite z aktivnostmi, ki ste si jih zastavili, morda lenoba sploh ni problem. Mogoče preprosto niste dovolj motivirani, ker niste izbrali pravega cilja.

Poskusite razmišljati o stvareh, ki jih ne želite početi. Ali se vsak dan prisilite vaditi, da shujšate? Morda trenutno izguba teže ni tisto, kar si v resnici trenutno želite. Morda gre le za pritisk drugih, zato se vam zdi, da bi morali nekaj početi, vendar sami niste prepričani. Sami bi morali imeti povsem drugačen cilj in to je v redu.

Ko ga najdete, boste videli, da vam bodo dejavnosti, ki vodijo do cilja, veliko lažje. Na tej poti si postavite delne cilje in dopaminski center vas bo nagradil za doseženo.

3. Prioritizirajte

Če veste, da vas čaka veliko stvari, jih lahko začnete. To je seveda. Možgani vidijo oviro in iščejo najlažji način za spopadanje z njo. Namesto produktivnega dneva lahko preprosto porabite veliko časa za razmišljanje, najprej shranite in kako načrtovati. In rezultat? Za naloge porabite le nekaj ur, če niste ničesar opravili, in po vrhu še obžalujete, da ste leni.

Ni treba, da se konča tako. Temelj uspeha je, da se naučite prednostno določiti izzive, ki so pred vami. Razdelite jih v tri kategorije:

• Nujno – naloge, ki jih ni mogoče odložiti.
• Pomembno – naloge, ki so za vas pomembne. Sem spadajo tudi dejavnosti, ki postanejo nujne v primeru preložitve (npr. plačilo računov).
• Nepomembno – naloge, pri katerih se nič ne zgodi, če se jih ne lotite. To lahko vključuje zlaganje oblačil v omaro ali peko nedeljske sladice.

Vedno bi morali imeti možnost opraviti nujne naloge. Hkrati bi bilo idealno, da bi lahko pomembne naloge rešili pravočasno, preden postanejo nujne. Ko se naučite dolžnosti postopnega opravljanja v skladu s prednostnimi nalogami, ne boste kopičili nalog, ki jih ne bi mogli obvladati. Manj boste pod stresom, imeli pa boste tudi več časa za svoje hobije. Če se slučajno ne lotite nalog v kategoriji nepomembnih nalog, vam to ni pomembno, zato vam ni treba skrbeti. [10]

4. Nehajte skrbeti o tem, kaj drugi mislijo

Strah pred tem, kar bi lahko rekli drugi, je pogosto lahko razlog, da se bojimo preizkušati nove stvari.

• Kaj bi si mislili drugi v fitnesu, če bi začel/-a tam telovaditi?
• Kaj bi rekla moja družina, če bi zamenjal/-a službo?
• Kaj bi rekli drugi, če bi ustanovi/-al svoje podjetje?
• Kako bi se odzvali moji prijatelji, če bi začel/-a hujšati?

Naravno je, da se bojite neznanega. Ampak ne morete dovoliti, da vas strah pred drugimi ovira pri doseganju tega, kar si želite. Na koncu je vsa odgovornost tako ali tako vaša. To so vaši cilji, vaše želje in vaše sanje, ne od nekoga drugega. Vi ste tisti, ki se boste srečali z uspehom ali neuspehom. Če ima kdo drug težave s tem, kar želite storiti, morda na vas projicira svoj problem, zato ne bodite malodušni in se poskušajte obdati z ljudmi, ki vas bodo podpirali in stali za vami.

5. Premagajte svoj notranji strah

Ta točka je tesno povezana s prejšnjo. V tem primeru pa je vaš strah tista zavora, ki vam preprečuje, da bi prišli iz cone udobja. Posledično ostajate nespremenjeni v začaranem krogu svoje negotovosti in se ne premikate naprej. Lahko si celo očitate lenobo in se ne morete spremeniti, če je vaš notranji strah močnejši. Pri tej težavi bi vam lahko pomagala metoda treh scenarijev in spoznanje, da so napake normalne. Tudi slavni znanstveniki so naredili veliko napak, preden so izumili revolucionarni izum. Zgledujte se po njih.

6. Osredotočite se na svoj življenjski slog

Lenobo lahko povzroči tudi življenjski slog. Mogoče bi res radi naredili kakšno spremembo ali začeli trdo delati, vendar nimate fizične moči. Če menite, da vas prejšnje točke ne zadevajo in vas ni strah, ampak imate prav nasprotno jasen cilj, motivacijo in načrt, potem se poskušajte osredotočiti na svoj življenjski slog in odgovorite na naslednjih nekaj vprašanj:

• Ali dovolj jeste?
• Ali imate preveč kaloričnega primanjkljaja?
• Ali pijete dovolj tekočin?
• Ali pijete preveč?
• Ali ste pozorni na vnos zadostnih količin mikrohranil, na primer vitaminov in mineralov?
• Ali dovolj spite?
• Ste preobremenjeni na nekaterih področjih (delo, šport)?
• Ste pod prevelikim stresom?

Če menite, da je katero od teh področij povezano z vašim pomanjkanjem volje, se poskušajte osredotočiti nanje. Pri tem so vam lahko v pomoč naši članki.

7. Obiščite zdravnika

Stanje, ki se v nekaterih okoliščinah lahko kaže kot lenoba, je v nekaterih primerih pogosto povezano s številnimi različnimi psihiatričnimi boleznimi. Običajno lahko ljudje, ki trpijo za depresijo, dosežejo točko, ko ne morejo niti vstati iz postelje. Če menite, da spadate med te ljudi, se ne zanašajte na nasvete spletnih razprav in se obrnite na strokovnjaka. [12]

Kaj smo se naučili?

Zdaj bi lahko našteli na desetine drugih nasvetov za premagovanje lenobe, vendar nobeden od njih ne bo deloval, če ne ugotovite vzroka svoje lenobe. Sprejmite dejstvo, da je do neke mere lahko posledica kodiranega instinkta, genov ali vzgoje, vendar se se ne oddaljite od lastne odgovornosti. Čeprav je nekomu lažje ne biti len, to ne pomeni, da je izzvzet od vseh prizadevanj. Vsak od nas je kovač svoje sreče, zato je od nas odvisno, ali se bomo uprli lenobi. Poskusite uporabiti naš nasvet, da se naučite boriti proti najpogostejšim vzrokom in se veselite napredka, ki ga dosežete. Tudi največji kavč krompir lahko naredi odlične stvari.

Kaj pa vi in lenoba – se z njo borite vsak drugi dan ali sploh ne veste, kaj ta beseda pomeni? Delite svoje izkušnje in nasvete, kako se boriti proti lenobi. Če vam je bil ta članek všeč, ga ne pozabite deliti s svojimi lenimi prijatelji. Morda jim lahko pomagate, da končno naredijo nekaj sprememb v svojem življenju.

Viri:

[1] Neel Burton M.D. The Psychology of Laziness – https://www.psychologytoday.com/us/blog/hide-and-seek/201410/the-psychology-laziness

[2] Amy M. Knab, J. Timothy Lightfoot Does the difference between physically active and couch potato lie in the dopamine system? – https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/20224735/

[3] Janine H Stubbe et al. Genetic influences on exercise participation in 37,051 twin pairs from seven countries – https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17183649/

[4] J Timothy Lightfoot Current understanding of the genetic basis for physical activity – https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21270357/

[5] Justin S Rhodes Neurobiology of Mice Selected for High Voluntary Wheel-running Activity – https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21676789/

[6] Justin S Rhodes et al. Patterns of brain activity associated with variation in voluntary wheel-running behavior – https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14674844/

[7] Erik M. Kolb et al. Mice from lines selectively bred for high voluntary wheel running exhibit lower blood pressure during withdrawal from wheel access – https://biology.ucr.edu/people/faculty/Garland/Kolb_et_al_2013_exercise_addiction_in_High-Runner_mice.pdf

[8] The Science of Laziness – https://www.youtube.com/watch?v=gd7wAithl7I

[9] The Only Way to Eat an Elephant – https://www.psychologytoday.com/us/blog/mindfully-present-fully-alive/201804/the-only-way-eat-elephant

[10] Why is time management key? – https://www.stress.org.uk/why-is-time-management-key/

[11] Blog Terap.io – https://blog.terap.io

[12] Depression – https://www.nimh.nih.gov/health/topics/depression/