Kako brati označbe na živilih in na kaj je treba biti pozoren?

Poznate tisti občutek zmedenosti, ko v supermarketu s police vzamete živilo in poskušate razvozlati, kaj piše na embalaži. Od vseh drobnih tiskov, neštetih številk, neznanih besed in toliko privlačnih simbolov in trditev se vam zvrti v glavi. Nič čudnega, da pogosto obupate in preprosto kupite tisto, kar vam je všeč. Označbe na živilih so lahko precej nejasne. Zato vas bomo v današnjem članku naučili brati in razumeti embalažo živil.

Ali lahko proizvajalci na embalažo napišejo vse, kar hočejo?

Marsikdo misli, da je embalaža za živila izključno v rokah proizvajalcev in njihove domišljije. Pa vendar ni tako. Za označevanje živil velja razmeroma stroga zakonodaja, ki narekuje določene obveznosti in pravila. Evropska unija določa predpise, ki veljajo za vse njene države članice. Poleg tega imajo lahko posamezne države tudi lastna pravila, ki jih določijo same. [8]

Na kaj moramo biti pozorni na embalaži in kako razumeti označbe na živilih?

1. Seznam sestavin

Prvi korak pri odločanju, katero živilo kupiti, je vsekakor preverjanje seznama sestavin. V sestavi so le-te vedno navedene v padajočem vrstnem redu. To pomeni, da bo prva na seznamu vedno tista, ki je v živilu najbolj zastopana. Prvih nekaj stvari na seznamu pogosto pove, ali je živilo primerno ali ne. [18]

Upoštevajte tudi število sestavin na seznamu. Čim daljši je seznam, tem bolj je bilo živilo predelano. Dolg seznam sestavin pogosto pomeni, da je živilo polno nepotrebnih dodatkov. Cilj naj bo kupovanje čim manj industrijsko predelane hrane.

V tabeli bomo primerjali sestavo dveh različic ovsenih kaš. Katera je tista, ki jo običajno uporabljate?

Doma skuhana ovsena kaša	Sladkana instant ovsena kaša, kupljena v trgovini
čisti ovseni kosmiči mleko / jogurt / sirotkine beljakovine sveže ali liofilizirano sadje naravni oreščki	ovseni kosmiči 50 %, mleko v prahu (laktoza, mlečne beljakovine, delno strjeno sojino olje, mlečna maščoba, glukozni sirup), fruktoza, koruzni škrob, liofilizirane maline, sol, arome, citronska kislina

Instant ovsena kaša se pogosto zdi odlična izbira za zajtrk. V resnici pa v večini primerov kupujete mešanico nepotrebnih dodatkov, ki v tej jedi nimajo kaj iskati. Obstaja nekaj izjem, vendar jih lahko najdete šele, ko natančno preberete seznam sestavin. Boljša rešitev je, da si vzamete 5-10 minut časa in skuhate navadne ovsene kosmiče (ali jih samo prelijete z vrelo vodo) ter začinite po svojih željah. Na koncu boste poleg boljše sestave dobili tudi daljši občutek sitosti, saj bo vsebovala tudi večjo količino beljakovin in prehranskih vlaknin. Enako velja za vse jedi in živila. Čim preprostejši je seznam sestavin, tem bolje je za vas.

2. Tabela s podatki o hranilnih vednostih

Tabela s podatki o hranilnih vrednostih je zelo pomemben del embalaže, saj pove, kako prehransko bogato je dano živilo in koliko energije vsebuje. Energijska vrednost mora biti navedena na embalaži. Podana je v kilokalorijah (kcal) in kilojoulih (kJ), kjer je 1 kcal = 4,2 kJ. Spodaj je navedena tudi referenčna vrednost energijskega vnosa za povprečno odraslo osebo, ki znaša 2,000 kcal (8,400 kJ). Poleg tega so tudi na voljo podatki o vsebnosti ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin, maščob, nasičenih maščobnih kislin in soli. Neobvezni, a pogosto omenjeni podatki so prehranske vlaknine, sladkorni alkoholi, mononenasičene in polinenasičene maščobne kisline, vitamini itd. [18]

Morda vas zanimajo ti izdelki:

Količina na 100 g ali na porcijo?

Najprej bodite vedno pozorni na količino živila, za katero so navedene energijske in hranilne vrednosti. Običajno je to na 100 g ali 100 ml živila, lahko pa se zgodi, da proizvajalec navede tudi količino na porcijo (na primer 50 g). Morda pa velikost porcije, ki je navedena na embalaži, ne ustreza vaši običajni porciji.

Na primer, kosmiči za zajtrk imajo običajno določeno količino 30 g. Energijska vrednost porcije je lahko okoli 130 kcal. Za večino od vas to verjetno ne bi bilo dovolj za zajtrk, zato si naložite dvojno porcijo (60 g). Energijski vnos teh kosmičev za zajtrk nenadoma naraste na 260 kcal, kar je 13 % povprečnega priporočenega dnevnega energijskega vnosa.

Zato vedno preverite, koliko energije vsebuje 100 g živila, kakšno porcijo navaja proizvajalec in koliko si naložite na krožnik.

Ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati so velika skupina hranil, ki se deli na polisaharide, oligosaharide, disaharide in monosaharide.

• Monosaharidi so najpreprostejša oblika ogljikovih hidratov. Sestavljeni so iz samo ene molekule ogljikovih hidratov. To so, na primer, glukoza, fruktoza ali galaktoza. Monosaharidi se iz prebavnega trakta najhitreje absorbirajo v kri.
• Disaharidi so sestavljeni iz dveh monosaharidov. To so, na primer, saharoza (pesni in trsni sladkor) ali laktoza (mlečni sladkor).
• Oligosaharidi so sestavljeni iz 2 do 10 monosaharidov (vključno z disaharidi).
• Polisaharidi, imenovani tudi kompleksni ogljikovi hidrati, so sestavljeni iz dolgih verig monosaharidnih molekul. Tipičen polisaharid v naši prehrani je škrob, ki je sestavljen iz molekul glukoze. V primerjavi z drugimi ogljikovimi hidrati se polisaharidi prebavljajo dlje, zato bolje nasitijo in hkrati pomagajo vzdrževati stabilno raven sladkorja v krvi. Polisaharidi naj bi predstavljali 45-60 % celotnega dnevnega energijskega vnosa. [4]

Disaharidi in monosaharidi so znani tudi kot sladkorji. Količina ogljikovih hidratov, navedena v tabeli hranilnih vrednosti, vsebuje vse te podskupine.

	Na 100 g živila
Ogljikovi hidrati	50 g
– od tega sladkorji	20 g

Proizvajalec je dolžan navesti tudi količino vsebovanih sladkorjev. Iz naslednje tabele je razvidno, da je skupna količina ogljikovih hidratov v živilu 50 g (na 100 g). Od tega je 20 g od skupno 50 g sladkorjev (monosaharidov in disaharidov). Preostalih 30 g torej sestavljajo polisaharidi in druge vrste ogljikovih hidratov.

Dnevni vnos sladkorja ne sme presegati 10 % celotnega dnevnega energijskega vnosa. Ta količina vključuje sladkor, ki je dodan živilom, pa tudi tisti, ki je naravno prisoten v njih (npr. sladkor v sadju ali mlečnih izdelkih). [2]

Branje tabele vedno dopolnite s podatki s seznama sestavin, da boste vedeli, iz katerega vira je sladkor. V idealnem primeru bi morala večina sladkorja izvirati iz sadja. Nasprotno pa poskusite omejiti živila, ki so sladkana z glukoznim ali fruktoznim sirupom. Na primer, veliko bolje je kupiti navadni jogurt namesto sladkega in ga sladkati s svojim najljubšim sadjem. Ne le, da boste dobili večjo količino vitaminov, ampak vas bo tudi bolj nasitil.

Maščobe

Ta vrednost označuje skupno količino maščob v živilu. Vključuje nasičene in nenasičene maščobe.

	Na 100 g živila
Maščobe	34 g
– od tega nasičene maščobne kisline	19 g

Ta vrednost označuje delež nasičenih maščobnih kislin v celotni količini maščob. Njihova količina ne sme presegati 10 % celotnega dnevnega energijskega vnosa. Prekomerno uživanje nasičenih maščobnih kislin povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja.

Pazite na vsebnost maščob v suhomesnatih izdelkih, mlečnih izdelkih in drugih pakiranih živalskih izdelkih. Vendar bodite previdni tudi pri nakupu raznih piškotov, čokolad in drugih sladkarij. Ta živila pogosto vsebujejo kokosovo ali palmovo olje, ki sta vir nasičenih maščobnih kislin. Presenečeni bi bili, koliko maščobe lahko vsebuje paket čokoladnih piškotov. 100 g le-teh lahko vsebuje do 28 g maščob, od tega je polovica nasičenih maščob.

Transmaščobne kisline

Uživanje transmaščobnih kislin (TMK) povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Njihov naravni vir so tkiva prežvekovalcev, nastajajo pa tudi pri industrijski predelavi maščob. Nevarne so prav TMK, ki nastanejo zaradi nepravilne tehnološke spremembe. Izvirajo iz delno strjenih maščob, ki jih običajno najdemo, na primer, v poceni sladkarijah, listnatem testu, nekakovostnih čokoladnih prelivih, čokoladnih nadomestkih itd. Tega podatka pa ne boste našli na embalaži živil. Zato bodite bolj pozorni pri branju sestave in se izogibajte živilom, ki vsebujejo delno strjeno maščobo. Tako boste iz svoje prehrane uspešno odstranili največje vire transmaščobnih kislin. [1]

Sol

Na dan ne smete zaužiti več kot 5 g soli. To mejo je enostavno preseči, zato je treba ne samo omejiti soljenje pri kuhanju in pripravi hrane, temveč tudi spremljati vsebnost soli v živilih.

Živila z visoko vsebnostjo soli: 

• sir z modro plesnijo, balkanski siri, halloumi, string sir, itd. (Brie ima do 1 g soli na 100 g)
• šunka, klobase, salame in drugi suhomesnati izdelki (100 g klobas vsebuje do 2 g soli)
• pecivo, predvsem tisto posipano s soljo (priljubljena kajzerica vsebuje do 1 g soli)
• polizdelki
• kosmiči za zajtrk

3. Aditivi za živila

V Evropi so snovi, označene s črko “E” in tremi številkami, verjetno največje strašilo na embalaži živil. Pod to označbo se skrivajo aditivi, ki se dodajajo živilom z namenom povečanja kakovosti – za izboljšanje barve, vonja, podaljšanje roka uporabnosti itd. To so na primer barvila, sladila, konzervansi, želirna sredstva itd.

Veljajo za “biološko nevarnost”, zato so zelo priljubljena živila, ki naj ne bi vsebovala nobenega od njih. Toda črka “E” dejansko zagotavlja, da je tako označena snov varna in izpolnjuje evropske predpise. Vsak aditiv, ki se pojavlja v živilu, je bil podrobno testiran in ga je odobrila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). [11]

Med aditive se uvrščajo tudi nekateri antioksidanti, vitamini, naravna barvila, polialkoholi, ki se uporabljajo kot sladila, itd. Tukaj je nekaj primerov:

• Kurkumin (E100), ki ga naravno vsebuje kurkuma, se uporablja kot barvilo.
• Klorofil (E140) je pigment, ki daje rastlinam (pa ne samo neužitnim, tudi solatam npr.) zeleno barvo. Uporablja se tudi kot barvilo.
• Askorbinska kislina, sicer znana kot vitamin C (E300), ima v hrani vlogo antioksidanta.
• Guar gumi (E412) je prehranska vlaknina, ki je naravno prisotna v fižolu guar (stročnica, ki izvira iz Azije). Služi kot emulgator in zgoščevalec v hrani. [7]

Tudi navadna “naravna” banana je pravzaprav polna kemikalij. Vsebuje npr.:

• sladkor (glukoza, fruktoza itd.), škrob
• aminokisline (glutaminska kislina, asparaginska kislina, lizin, arginin, valin itd.)
• maščobne kisline (linolna kislina, stearinska kislina, oleinska kislina itd.)
• riboflavin, ki služi kot barvilo
• njen okus in barvo proizvajajo na primer 3-metilbut-1-il, 2-metilbut-1-il, etilbutanoat, pentilacetat in številni drugi

Če pobrskate po spominu, se boste zagotovo spomnili, da so bile vse te snovi omenjene pri pouku kemije. Kemične spojine ne nastajajo le v laboratorijih. V mnogih primerih jih tvori narava sama in so dobesedno v vsem “naravnem”, kar nas obdaja. Zato se vam jih zagotovo ni treba bati.

4. Alergeni

Če imate alergije na hrano, je to poglavje verjetno najpomembnejše za vas. Alergene v sestavi hrane vedno ločimo od drugih sestavin. Na primer, napisani so z drugo vrsto pisave, so poudarjeni, imajo drugačno barvo ali drugačno barvo ozadja. Kadar pa je alergen naveden v imenu živila (npr. mlečni riž, kjer je alergen mleko), ga ni treba navesti. [18]

Uradni seznam alergenov vsebuje 14 izdelkov:

• Žita, ki vsebujejo gluten
• Raki
• Jajca
• Ribe
• Arašidi
• Soja
• Mleko
• Oreščki
• Zelena
• Gorčica
• Sezam
• Žveplov dioksid in sulfiti
• Volčji bob
• Lupinarji ^[18]

Kako razumeti trditev, da živilo vsebuje le sledi alergena?

Pogosto boste naleteli na podatek, da živilo vsebuje “sledi” nekega alergena, na primer “sledi glutena”. S tem proizvajalec daje vedeti, da je živilo proizvedeno v tovarni, v kateri se uporablja določen alergen, in da je možno, da je živilo z njim kontaminirano. Na primer, izdelek, ki vsebuje samo sestavine brez glutena, je lahko proizveden na mestu, kjer se predeluje tudi pšenica (vsebuje gluten). V tem primeru proizvajalec na embalaži navede, da živilo lahko vsebuje sledi glutena. To je količina, ki je proizvajalec z uporabljenimi laboratorijskimi metodami ni mogel zaznati, zato te alergene tam navaja preventivno.

5. Minimalni rok trajanja in rok uporabnosti

Do zdaj ste morda mislili, da ti dve različni označbi datuma pomenita isto stvar. Vendar to ni res.

• Minimalni rok trajanja se uporablja za trajna živila, kot so testenine, konzervirana živila, žita, itd. Ta živila lahko uživate tudi po navedenem datumu. Vendar pa jih lahko prodajalci prodajajo le, če navedejo, da je rok trajanja potekel, poleg tega pa jih morajo ločiti od drugih živil.
• Rok uporabnosti (pogosto zapisan kot “Uporabno do“) se uporablja za pokvarljiva živila. To so na primer mlečni ali suhomesnati izdelki. Po tem datumu živilo ni več varno za uživanje. [18]

Če želite izvedeti več o obstojnosti in shranjevanju živil, preberite članek Kako pravilno shranjevati živila, da čim dlje ostanejo sveža.

6. Označbe kakovosti

Verjetno ste opazili, da so živila pogosto označena z različnimi barvnimi nalepkami. Na prvi pogled se morda zdi, da gre le za marketinško potezo, vendar gre v resnici za označbe, ki zagotavljajo kakovost živil. Podeljujejo jih državne ustanove ali zasebne organizacije na podlagi določenih meril – hranilne vrednosti živila, izvora uporabljenih surovin, tehnologije proizvodnje itd. Hkrati pa obstajajo tudi označbe, ki so zgolj marketinška poteza, zato je koristno vedeti, kdo stoji za določenim logotipom.

Označbe, ki jih podeljuje Evropska unija

V Evropski uniji je vzpostavljen sistem zaščitenih geografskih označb, ki vključuje tri označbe kakovosti živil.

Zajamčena tradicionalna posebnost

Tako so označena živila, ki se že dlje časa proizvajajo po tradicionalnih metodah in se pri njihovi proizvodnji uporabljajo tradicionalne surovine. [12]

Katera živila imajo to označbo? Na primer:

• Slovaška: Bratislavski rogljički, Spišske hrenovke
• Češka republika: Praška šunka
• Poljska: Staropoljska klobasa
• Madžarska: skuta, Pogača
• Italija: pizza, Mozzarella [15,21]

Zaščitena označba porekla

Da bi bilo neko živilo označeno kot takšno, mora njegova celotna proizvodnja potekati v regiji, iz katere prihaja. Hkrati morajo imeti živila lastnosti, značilne za to področje. [12]

Katera živila imajo to označbo?

• Slovaška: Začimba Žitavská paprika
• Češka republika: Češka kumina, Krap Pohořelice
• Avstrija: Tirolski sivi sir, Vorarlberški gorski sir
• Grčija: Feta sir
• Poljska: Podhalańska bryndza, Dimljeni sir oštiepok [10]

Zaščitena geografska označba

Ta označba nam pove, da je vsaj ena faza proizvodnje (pridelava, predelava itd.) potekala v regiji, od koder živilo prihaja. Tudi ta živila morajo biti značilna za določeno regijo. [12]

Katera živila imajo to označbo?

• Slovaška: Skališki trdelník, Dimljeni sir parenica
• Češka republika: Olomouški siri (Olomoucké tvarůžky), Pardubiški medenjaki
• Italija: Prosciutto
• Avstrija: Marchfeldski šparglji [10,13,23]

Druge mednarodne označbe

Nutri-score

V zadnjem času so se na embalaži živil začele pojavljati označbe, ki spominjajo na semafor. Nutri-score izvira iz Francije in se trenutno uporablja v nekaterih evropskih državah (poleg Francije, na primer v Italiji, na Nizozemskem, v Belgiji, itd.). Obenem se razpravlja o tem, da bi ga sčasoma uvedli v vseh državah Evropske unije. Ta sistem ocenjuje živila na podlagi energijske in hranilne vrednosti. Točke se seštevajo in odštevajo za vsebnost energije in hranilnih snovi, rezultat pa se izračuna z znanstvenim algoritmom. Stranka vidi končno oceno v obliki določene črke in barve. Črka A in temno zelena barva pomenita najboljšo oceno, najslabši rezultat pa je črka E in rdeča barva. Nutri-score ljudem pomaga enostavno in jasno krmariti pri izbiri hrane. [19,20]

Ekološko pridelana živila

Hrana, označena z ekološkim logotipom ali napisom, ni samodejno bolj zdrava in nima boljših hranilnih vrednosti od “neekološke” hrane. Ta označba pomeni, da je živilo proizvod ekološkega kmetovanja in je bilo pridelano pod strogimi in nadzorovanimi pogoji.

Primeri pravil ekološkega kmetovanja:

• Prepovedana je uporaba sintetičnih gnojil, pesticidov itd.
• Pomembno je dobro počutje rejnih živali – imeti morajo dovolj bivalnega prostora, prostore za počitek, dovolj kakovostne krme itd.
• Uporaba antibiotikov je omejena na primere, ko je to potrebno za zdravje živali. [3]

V trgovinah lahko najdete evropsko označbo ekološko pridelanih živil, ki izgleda takole:

Po evropskih smernicah je izdelek resnično ekološko pridelan le, če vsebuje to označbo. Če je izdelek označen kot naraven, eko, organski, itd., ne spada med ekološko pridelana živila.  

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

7. Zdravstvene in prehranske trditve

Ta naziv vključuje vse navedbe na embalaži živil, ki vas obveščajo, da je živilo bogato z beljakovinami in vlakninami ali da vsebuje malo maščob. V veliki večini ne gre za marketinško strategijo, kot mnogi mislijo. Gre za označbo, ki temelji na zakonodaji o označevanju živil. Odobritev teh trditev je v pristojnosti Evropske komisije. Na embalaži se lahko pojavijo le, če živilo ustreza strogim kriterijem. Če jih proizvajalci ne upoštevajo, jim lahko grozi prepoved uporabe določenega živila ali denarna kazen.

Prehranske trditve

Osredotočene so na vsebnost hranil v živilih. Na embalaži so lahko navedene le, če ima živilo koristne prehranske lastnosti in izpolnjuje merila glede vsebnosti hranila, na katerega se trditev nanaša.

Primeri zdravstvenih trditev na embalaži živil:

• Nizka vsebnost maščob : Trditev je dovoljena le, če živilo ne vsebuje več kot 3 g maščobe na 100 g ali 1,5 g maščobe na 100 ml.
• Brez sladkorja: Na embalaži je lahko samo, če izdelek ne vsebuje več kot 0,5 g sladkorja na 100 g ali 100 ml.
• Brez dodanega sladkorja: Izdelek ne vsebuje dodanih sladkorjev (monosaharidi in disaharidi). Vendar lahko ta živila vsebujejo naravno prisotne sladkorje.
• Vir prehranskih vlaknin: Živilo lahko imenujemo vir prehranskih vlaknin le, če vsebuje več kot 3 g vlaknin na 100 g ali 1,5 g vlaknin na 100 kcal.
• Visoka vsebnost beljakovin: Trditev je mogoča, če več kot 20 % energijske vrednosti živila predstavljajo beljakovine. [17]

Navedba prehranskih trditev ni obvezna, zato jih vsekakor ne jemljite kot glavno vodilo pri nakupu hrane. Še vedno velja, da je najprej treba pogledati seznam sestavin in podatke o hranilni vrednosti. To je najboljši način za ugotavljanje hranilne vrednosti živil, ki jih kupujete.

Primeri zdravstvenih trditev na embalaži živil:

• Dokozaheksaenojska kislina (omega-3 maščobna kislina) prispeva k ohranjanju optimalne možganske aktivnosti.
• Vitamin D prispeva k optimalnemu delovanju imunskega sistema.
• Kalcij je potreben za ohranjanje dobrega zdravja kosti.
• Vitamin C prispeva k normalni tvorbi kolagena za optimalno delovanje kože. [9]

Trditve, ki niso preverjene

Na žalost vse informacije na embalaži živil nimajo jasnih pravil, ki bi urejala njihovo uporabo. Na številnih živilih so napisi, kot so Za otroke, Wellness, Fitnes, Veganski itd. Vendar pa ni meril, ki bi določala, kakšen mora biti seznam sestavin ali hranilne vrednosti tako označenih živil. Zato vzemite te označbe z rezervo in se raje znova osredotočite na sestavo živila v tabeli s podatki o živilih in vsebnost hranilnih snovi, ki vam bo povedala vso resnico.

Kaj bi si morali zapomniti?

Prvi pogled na embalažo živil je pogosto nejasen. Če pa boste vztrajni in se osredotočite na nekaj osnov, boste v trenutku postali profesionalec. Najprej bodite vedno pozorni na seznam sestavin živila. Omejite živila z obsežnim seznamom sestavin in veliko količino aditivov. Ne pozabite na tabelo s podatki o hranilnih vrednostih, da preverite energijsko vrednost in vsebnost hranil v živilu. Označbe kakovosti ali prehranske in zdravstvene trditve vam zagotovo lahko pomagajo pri pravilni izbiri. Alergiki na ne pozabijo na seznam alergenov, tisti, ki neradi preživljajo dni s črevesnimi težavami pa naj spoznajo razliko med rokom uporabnosti in minimalnim rokom trajanja.

Če vas je članek naučil nekaj novega, tega ne zadržujte zase in ga razširite tako, da ga delite s prijatelji.

Viri:

[1] DUYFF, R.L. Complete Food & Nutrition Guide. . New York: Academy of Nutrition and Dietetics, 2017. ISBN 978-0-544-52058-5.

[2] EFSA PANEL ON DIETETIC PRODUCTS, NUTRITION, AND ALLERGIES (NDA) Scientific Opinion on Dietary Reference Values for carbohydrates and dietary fibre. In EFSA Journal . 2010. Vol. 8, no. 3, s. 1462. .

[3] EUROPEAN COMMISSION Organic production and products. In European Commission – https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/farming/organic-farming/organic-production-and-products_en

[4] EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY EFSA sets European dietary reference values for nutrient intakes – https://www.efsa.europa.eu/en/press/news/nda100326

[5] KVAPIL, P. Kdo za iniciativou a logem stojí – https://www.vimcojim.cz/vim-co-jim/o-spolecnosti/o-nas/Kdo-za-iniciativou-a-logem-stoji__s750x7427.html

[6] SR, M. Pôdohospodárstva a rozvoja vidieka Podľa Značky kvality SK sa orientuje stále viac obchodníkov i kupujúcich. In MPRV SR – https://www.mpsr.sk/podla-znacky-kvality-sk-sa-orientuje-stale-viac-obchodnikov-i-kupujucich/125---8123

[7] Approved additives and E numbers. In Food Standards Agency – https://www.food.gov.uk/business-guidance/approved-additives-and-e-numbers

[8] EU - Labelling Requirements | CE Intelligence. In – https://www.ceintelligence.com/content_manager/contentPages/view/eu-labelling-requirements

[9] EU Register of nutrition and health claims made on foods (v.3.6). – https://ec.europa.eu/food/safety/labelling_nutrition/claims/register/public/?event=search

[10] European Quality Schemes | More than Food. In – https://europa.eu/more-than-food-uae/european-quality-schemes

[11] Food Labelling Basics: How Well Do You Understand E Numbers? – https://www.nutritics.com/en/resources/blog/food-labelling-basics-how-well-do-you-understand-e-numbers

[12] Geographical indications and quality schemes explained. – https://agriculture.ec.europa.eu/farming/geographical-indications-and-quality-schemes/geographical-indications-and-quality-schemes-explained_en

[13] Chráněné zeměpisné označení (Potraviny, eAGRI) – https://eagri.cz/public/web/mze/potraviny/znacky-kvality-potravin/chranena-zemepisna-oznaceni

[14] KLASA (Potraviny, eAGRI). – https://eagri.cz/public/web/mze/potraviny/znacky-kvality-potravin/narodni-program-podpory-potravin-klasa/

[15] Politika kvality – https://www.mpsr.sk/politikakvality/index.php?go=1

[16] Regionální potravina (Potraviny, eAGRI) – https://eagri.cz/public/web/mze/potraviny/znacky-kvality-potravin/regionalni-potraviny.

[17] Regulation (EU) No 1169/2011 of the European Parliament and of the Council of 25 October 2011 on the provision of food information to consumers, amending Regulations (EC) No 1924/2006 and (EC) No 1925/2006 of the European Parliament and of the Council, and repealing Commission Directive 87/250/EEC, Council Directive 90/496/EEC, Commission Directive 1999/10/EC, Directive 2000/13/EC of the European Parliament and of the Council, Commission Directives 2002/67/EC and 2008/5/EC and Commission Regulation (EC) No 608/2004 (Text with EEA relevance) – https://www.legislation.gov.uk/eur/2011/1169/contents?view=plain

[18] The Nutri-Score: A Science-Based Front-of-Pack Nutrition Label, IARC Evidence Summary Brief No. 2 – IARC – https://www.iarc.who.int/featured-news/brief2-nutri-score/

[19] WHO: EU-wide introduction of Nutri-Score necessary. – https://www.foodwatch.org/en/news/2021/who-eu-wide-introduction-of-nutri-score-necessary/?cookieLevel=not-set

[20] Zaručené tradiční speciality (Potraviny, eAGRI). – https://eagri.cz/public/web/mze/potraviny/znacky-kvality-potravin/zarucene-tradicni-speciality

[21] Značky kvality potravin (Potraviny, eAGRI) – https://eagri.cz/public/web/mze/potraviny/znacky-kvality-potravin

[22] Zoznam označení pôvodu a zemepisných označení zaslaných na zápis do registra chránených označení pôvodu a chránených zemepisných označení vedeného Európskou komisiou | Úrad priemyselného vlastníctva Slovenskej republiky – https://www.indprop.gov.sk/oznacenia-povodu-vyrobkov-a-zemepisne-oznacenia-vyrobkov/oznacenia-povodu-a-zemepisne-oznacenia/zoznam-op-zo-zaslanych-ek