FOMO: Kako se znebiti strahu, da bi nekaj v življenju zamudili?

Ali po objavi fotografije na Instagramu vsakih pet minut preverite, ali ste dobili nov všeček? Ali spremljate druge, da ne zamudite kakšne akcije? Ali pa vas vedno skrbi, da boste zamudili kakšno dobro počitniško ponudbo ali naložbeno priložnost?

Če ste vsaj na eno od vprašanj odgovorili pritrdilno, je povsem mogoče, da vas je prizadel pojav FOMO. V današnjem članku vam bomo povedali več o tem, kaj pomeni in kako se proti njemu boriti.

Kaj je FOMO?

FOMO je angleška kratica, ki pomeni strah pred zamujanjem (Fear Of Missing Out). Običajno je lahko videti kot na primer skrb, da se ne boste pravočasno odzvali na novo objavo in boste zaradi tega nekaj zamudili ali da ne boste odgovorili na prijateljevo sporočilo tako hitro, kot pričakuje. Telefon pogosto vzamete v roke samo zato, da preverite, ali imate kakšno obvestilo, ali da na hitro pregledate svoj feed ali “storije” in se prepričate, da se v resnici ne dogaja nič zanimivega.

Vendar se lahko FOMO kaže tudi v številnih drugih situacijah. To se lahko zgodi na primer v povezavi z različnimi modnimi stvarmi, ki jih imajo skoraj vsi okoli vas, ko nenadoma dobite željo, da bi jih kupili tudi vi. Pogosto niti niste prepričani, da bodo te stvari dejansko primerne za vas. Enako velja za primere, ko ljudje okoli vas začnejo vlagati in govoriti o tem. Takrat imate lahko nagonsko potrebo, da se tudi vi vključite v to, da ne bi slučajno zamudili nečesa odličnega.

Celotna stvar v resnici ni tako presenetljiva. Ljudje imajo potrebo biti del družbe, vendar ostaja vprašanje, kje je meja med tem, kaj je še v redu in kdaj to preseže dopustno mejo? [1]

Nemogoče je natančno določiti, kdaj je potreba po določenih stvareh normalna in kdaj gre za neobvladljiv FOMO. Vsaka oseba ima to mejo v glavi postavljeno drugače. Običajno pa se ljudje za pojav FOMO začnejo zanimati v trenutku, ko začnejo čutiti, da imajo morda tudi sami težave s tem.

Kako se lahko FOMO kaže v spletnem okolju?

• Lahko vas moti, da ste nenehno na telefonu in ne opravljate svojih običajnih nalog.
• Kadar telefona nimate pri sebi in ga ne morete redno preverjati, ste pod stresom.
• Pretirano se ukvarjate z življenjem drugih ljudi in se z njimi primerjate.
• Strah vas je, da bi čez dan zmanjkalo baterije in ne bi bili na spletu.
• Vaši bližnji opozarjajo, da vedno gledate v telefon in se jim ne posvečate.

Ta seznam bi lahko nadaljevali in dodali še veliko podobnih točk, ki kažejo, da je morda nekaj narobe. Težava se običajno začne z rednim gledanjem na telefon, pozneje pa se lahko pojavijo tudi drugi povezani simptomi.

Simptomi, ki vas morda pestijo zaradi FOMO:

• Pomanjkanje spanca
• Čustvena napetost
• Telesno nelagodje
• Depresivni simptomi
• Anksioznost
• Zavist do drugih
• Pomanjkanje čustvenega nadzora
• Občutek, da se ne vklapljate v družbo
• Slabša kakovost življenja [2–4]

Več o simptomih pomanjkanja spanja si lahko preberete v članku Kaj se zgodi z vašim telesom, ko ne spite dovolj?

Zakaj hrepenimo po družabnih stikih?

Da bi razumeli, zakaj se tako dobro počutimo, ko gledamo v telefon in nenehno listamo po družabnih omrežjih, moramo pojasniti, kako delujejo Facebook, TikTok ali Instagram. Njihov glavni cilj je napad na dopamin, hormon v možganih, ki je povezan s sistemom nagrajevanja. Ko vas nekdo povabi na dogodek ali vam je všeč vaša fotografija, se center za dopamin odzove in začutite določeno stopnjo zadovoljstva. Vendar je ta občutek precej zasvojljiv, zato možgani pošiljajo kompulzivne težnje po opravljanju drugih dejavnosti, ki vam bodo prinesle podobno zadovoljstvo. Tako vedno znova segate po telefonu in čakate na obvestila ali objave, ki vam bodo posledično zagotovile želeno nagrado. [5–6]

Morda vas zanimajo ti izdelki:

Niste tako pogosto na spletu, zato se vam zdi, da za vas FOMO ne velja?

Ali niste vedno na spletu in si brez težav predstavljate dan brez telefona? To še ne pomeni, da vas FOMO ne more prizadeti. Čeprav se ta težava danes običajno povezuje s spletnim svetom, to ni pogoj. Občutek, da nekaj zamujate, lahko doživite tudi brez povezave. [7]

FOMO v svetu brez povezave:

• Na zabavo greste samo zato, da je ne zamudite.
• Imate slab občutek, ko sodelavci v službi govorijo o dogodku, ki se ga niste udeležili.
• Ne razumete notranjih šal določene skupine ljudi.
• Se bojite, da bi v trgovini zamudili ugodno ponudbo.
• Niste bili povabljeni na dogodek.
• Niste bili izbrani v ekipo.
• Se spravite k investiranju samo zato, ker to počnejo vsi drugi.
• Gledate oddaje samo zato, da bi sledili pogovorom med ljudmi.
• Kupujete določene vrste oblačil, ker jih imajo vsi drugi.
• Poskušate početi zanimive stvari, da bi bili v koraku z drugimi.
• Ne morete se sprostiti zaradi strahu, da bi kaj zamudili.

Kot lahko vidite, FOMO preži na vsakem koraku, tudi v svetu brez povezave. Ljudje imamo na splošno potrebo po tem, da smo del družbe. Ta želja je opisana kot tako imenovana družbena lakota. In ko imamo občutek, da smo pri nečem izpuščeni, se lahko zaradi tega počutimo neprijetno. Kako intenzivni so ti občutki, je pri vsakem različno. Vendar pa raziskave kažejo, da mladi, ki uporabljajo družbena omrežja, v večji meri trpijo zaradi te težave. Hkrati so bolj ogroženi ekstrovertirani ljudje, ki imajo potrebo po tem, da svoje življenje bolj delijo, hkrati pa iščejo več družabnih stikov. Vendar se je izkazalo, da je FOMO, povezan s spletnim okoljem, bistveno pogostejši in tudi bolj tvegan. [7–8]

Drugi podobni koncepti:

Poleg samega občutka FOMO obstaja še veliko drugih konceptov, ki so povezani s tem vprašanjem in jih morate poznati. [11]

• FOBO (Fear of Better Options) – strah, da lahko dobite še boljšo ponudbo, kot jo imate zdaj.
• MOMO (Mystery of Missing Out) – strah, da vam nekaj manjka, a ne veste, kaj točno.
• FOJI (Fear of Joining In) – strah, da na stvari, ki jih objavljate v družabnih omrežjih, ne bo nobenega odziva.
• ROMO (Relief of Missing Out) – namerno se ne zavedate, kaj se dogaja.
• JOMO (Joy of Missing Out) – pozitiven občutek glede zamujanja.

9 nasvetov za boj proti FOMO

V boju proti FOMO si lahko pomagamo tako, da se nagnemo na drugo stran – JOMO. Gre za to, da se odmaknemo od strahu, da bomo nekaj zamudili, in se raje veselimo, da smo nekaj zamudili in imeli čas, da se posvetimo sebi. Pri tem so nam lahko v pomoč naslednje točke.

1. Živite v sedanjem trenutku

Da ne bi podlegli občutku, da vam nenehno nekaj manjka, morate čim bolj uživati v sedanjem trenutku. Tako se boste lahko bolj osredotočili nase. Če ne veste, kako biti v sedanjem trenutku, je lahko odgovor na to vprašanje čuječnost. Pomaga vam lahko bolje ceniti radosti vsakdanjega življenja, ki se vam morda zdijo samoumevne, ter bolje delati s svojimi mislimi in občutki.

Kako prakticirati čuječnost?

• Najprej poiščite položaj (sede, leže), v katerem se boste počutili udobno in sproščeno.
• Osredotočite se le na dihanje in ne razmišljajte o ničemer drugem.
• Če se ne morete osredotočiti na dihanje, poskusite šteti sekunde vdiha in izdiha, kar vas bo dovolj odvrnilo od drugih misli.
• Če se vaš um začne spraševati, poskusite druge misli potisniti v ozadje in se ponovno osredotočite na dihanje.

Z obvladovanjem te tehnike se naučite delati s svojim umom. Tako se boste lahko kadar koli čez dan odklopili od dogodkov, ki vam povzročajo neprijetne občutke, in se ponovno osredotočili nase.

Več o meditaciji si lahko preberete v članku Meditacija: način za iskanje notranjega miru, izboljšanje koncentracije in zmanjšanje stresa.

2. Odložite telefon

Namenoma nastavite svoj telefon tako, da vam pokaže, koliko časa na dan preživite z njim. Prikličete lahko celo poročilo o tem, koliko časa porabite za posamezne aplikacije. Morda se vam zdi, da v telefon pokukate le tu in tam. Če je tako, boste morda še bolj presenečeni, ko boste ugotovili, da več ur na dan preživite na družabnih omrežjih, kjer spremljate življenja drugih. Si predstavljate, kaj bi lahko dosegli, če bi ta čas namenili sebi?

Če vas moti vsako obvestilo in se ne morete upreti želji, da bi videli, kaj je novega, izklopite obvestila. Tako boste videli le nove objave, ko boste odprli aplikacijo. Če vam tudi to ne pomaga pri želji po odprtju Instagrama ali Tiktoka, se poskusite odjaviti iz aplikacij in izklopiti samodejno prijavo.

Nenehno izpolnjevanje obrazca za prijavo je nadležno in ni vredno niti hitrega ogleda. S tem pristopom lahko vsak dan določite določen čas, na primer eno uro, za prijavo in dejansko uživate v družabnih omrežjih. In morda boste po določenem času ugotovili, da tam niste zares potrebni tam, in se boste že po nekaj minutah odjavili. Čas, ki bi ga porabili za spremljanje življenja drugih ljudi, lahko zapolnite s športom ali pripravo zdravih dobrot. Navdih lahko poiščete v naših fit receptih.

Če želite izvedeti več o nevarnostih brskanja po socialnih omrežjih, ne spreglejte našega članka Kako na nas vpliva neskončno brskanje po družabnih omrežjih?

3. Delajte na svojih ciljih

Ali veste, kateri ljudje so najbolj osredotočeni na življenja drugih? Tisti, ki sami nimajo ustrezno opredeljenega pomembnega cilja, za katerega bi si prizadevali. Če se boste bolj osredotočili nase, vas ne bo toliko skrbelo življenje drugih ljudi ali stvari, ki bi jih lahko zamudili.

Če želite pomoč pri doseganju ciljev, si oglejte naš članek Kako si zastaviti cilj in ga dejansko doseči.

4. Določite svoje prioritete

Ste vedno na družbenih omrežjih, ker ne prenesete misli, da bi lahko kaj zamudili? Če je tako, poskusite razmisliti, ali ne zamujate česa drugega. Morda nekaj bolj pomembnega. Okoli vas so resnični ljudje, ki ne bodo večno tu. To so lahko vaši starši, stari starši ali celo prastarši. Ali ne bi morali biti v središču vaše pozornosti? Osebno ne poznam nikogar, ki bi obžaloval čas, ki ga je preživel brez povezave, namesto da bi imel v roki telefon. Poznam pa nekaj ljudi, ki so obžalovali čas, ki so ga preživeli na spletu, saj bi namesto tega lahko počeli veliko bolj koristne stvari. Morda bi morali poskusiti svoj FOMO usmeriti v drugo smer in več pozornosti nameniti ljudem, ki so vam blizu.

5. Družbenih medijev ne jemljite tako resno

Ne pozabite, da v družabnih omrežjih vidite le delček življenja ljudi. Če nekomu ne gre dobro, ni treba, da o tem obvesti ves svet. Razmislite o tem, kaj delite v svojih profilih. So to fotografije z dopusta ali pa sredi prepira s partnerjem izvlečete telefon, da bi pridobili gradivo za svoje najnovejše “reele”? Predvidevam, da gre za to prvo.

Ljudje, ki imajo harmonično in zadovoljno razmerje, pogosto nimajo potrebe, da bi ves svet okoli sebe prepričevali, kako zadovoljni so, zato preprosto ne objavljajo posebnih trenutkov, ki jih delijo s svojo drago polovico. Vendar to nikakor ne pomeni, da niso srečni.

To velja tudi obratno. Če ljudje okoli vas vsak dan delijo ljubeče geste, ljubezenska sporočila in podobne stvari, to še ne pomeni, da je njihov svet res tako popoln. Skratka, na družbenih omrežjih boste vedno videli le delček življenja drugih ljudi in tudi tisti drobci, ki vam jih ponujajo, morda sploh niso resnični. Spomnite se tega vedno, ko se boste počutili manjvredne in mislili, da vaše življenje v primerjavi z drugimi ni dovolj dobro in zanimivo ali da vam v primerjavi z njimi nekaj manjka.

6. Ne primerjajte se z drugimi

Ta točka je tesno povezana s prejšnjo. Že veste, da vam drugi pokažejo le skrbno pripravljen delček svojega življenja, zato se z njimi ne bi bilo smiselno primerjati. Ali sledite ljudem, ki imajo v lasti prefinjene športne avtomobile in si ga želite tudi vi? Potem jim dajte všeček na njihovi fotografiji in poskrbite, da ga boste nekega dne dosegli tudi vi. Navsezadnje samo z zavistjo ne boste dosegli tega cilja. Uspeh drugih uporabite kot motivacijo za uresničevanje svojih želja.

Pomembno je tudi, da se zavedamo, da se vsakdo v življenju giblje različno hitro in da različno hitro dosega različne cilje. Nekateri ljudje so pri tridesetih letih na vrhuncu svoje delovne kariere, nato pa izgorijo in začnejo od začetka v povsem drugi panogi. Nekdo drug se morda postopoma prebija skozi ovire in pri 50 letih postane vrhunski vodja. Oboje je povsem v redu; vsak od nas je točno tam, kjer bi moral biti. To zavedanje bi vas moralo pomiriti in vas odvrniti od primerjanja svojega življenja z drugimi ljudmi.

7. Delajte na svoji samopodobi

Samozavestna oseba se ne pusti zlahka omajati. Osredotoča se na svoje življenje in prednostne naloge ter ne izgublja časa s skrbmi o ljudeh in stvareh, na katere nima vpliva. Če se želijo udeležiti dogodka, se ga bodo udeležili, vendar se ne bodo obremenjevali s tem, da bodo zamudili nekaj drugega. Z delom na sebi krepijo svojo samozavest in s tem povečujejo splošno samospoštovanje.

Če vas zanima, kako delati na svoji samozavesti, si oglejte naš članek Kako graditi samozavest v športu. Ista načela lahko nato uporabite tudi na drugih področjih življenja.

8. Naučite se reči NE

FOMO je posledica želje, da bi se vključili v družbo in bili njen del. Vendar ne morete biti povsod in zagotovo tudi ne morete početi vsega. Dejavnosti, s katerimi se ukvarjate, morajo biti odvisne od vaših ciljev. Na podlagi prednostnih nalog, ki ste jih določili, se naučite sprejemati odločitve in izbirati priložnosti, ob katerih želite biti. Nihče se ne more razdeliti na dva dela, zato vas tudi res ne bi smelo skrbeti, da ne boste prisotni na vseh dogodkih.

Tudi v službenem življenju se morate naučiti reči NE. Po raziskavi med strokovnjaki na LinkedInu se kar 70% ljudi težko odklopi od dela, čeprav si proaktivno vzamejo nekaj prostega časa. Bojijo se, da bi zamudili ali kako drugače zaostali. Vendar je s takšno trajno miselnostjo stanje izgorelosti le vprašanje časa. Popoln odmor od dela je ključnega pomena, da se vaša psiha spočije, okreva in pripravi na druge izzive, tako na delovnem mestu kot zunaj njega. [9]

Če želite izvedeti več o sindromu izgorelosti, ne spreglejte našega članka Kako preprečiti izgorelost: 8 korakov za osvoboditev od toksične produktivnosti.

9. Ugotovite, kaj vam je neprijetno

Da bi se izognili stvarem, ki vam povzročajo nelagodje, se morate naučiti prisluhniti svojim občutkom. Le tako lahko prepoznate sprožilce negativnih čustev. Nekaterim ljudem je lahko neprijetno opazovati ljudi, ki imajo za razliko od njih popolno jutranjo rutino. Druge lahko motijo ljudje, ki nenehno govorijo o kalorijah ali hujšanju. Nekaterim ljudem je lahko neprijetno gledati druge, ki uživajo v praznovanju ob koncu tedna. Vsakdo je drugačen in ima edinstvene poglede na stvari. [10]

Zato bodite pozorni na to, kaj vas spravlja v zadrego, in ne sledite ljudem, zaradi katerih se tako počutite. Ne skrbite, ne boste zamudili ničesar pomembnega. Pravzaprav se boste verjetno znebili vseh neprijetnih občutkov, ki so se morda pojavili zaradi sledenja njihovemu življenju. Ne čutite pritiska, da morate reči da vsakemu modnemu kosu ali mamljivi ponudbi, ki se zdi časovno omejena. Poleg tega se uprite želji po nakupu oblačil samo zato, ker so na razprodaji, zlasti če jih ne potrebujete. Namesto tega upoštevajte širšo sliko, vključno s kontekstom situacije in njeno usklajenostjo z vašo osebno filozofijo in vrednotami, ter dobro premislite, ali zadevno stvar res potrebujete ali ne. Ne želite, da bi na koncu imeli stanovanje polno neuporabnih stvari, kupili posebno počitniško potovanje, na katerega si v resnici ne želite iti, ali privolili v časovno omejeno ponudbo, ki bo čez mesec ali dva prav tako ugodna. Ne pozabite, da ni vse, kar se sveti, zlato. Preden impulzivno privolite v nekaj, si raje vedno vzemite potreben čas in stvari dobro premislite. S premišljenim nakupom lahko samo pridobite.

Kaj bi si morali zapomniti?

Življenje je polno priložnosti in izkušenj, vendar je nemogoče biti povsod ali biti na tekočem z vsem, kar se dogaja okoli vas. Vendar življenje ni namenjeno temu. Da življenje ne bi šlo mimo vas, morate skrbno premisliti, čemu namenjate svojo pozornost. Če si določite jasne prednostne naloge, bo vse skupaj veliko lažje. Svoj čas vlagajte v dejavnosti, ki vas silijo k želenim rezultatom, in tako kar najbolje izkoristite svoj čas ter živite izpolnjujoče življenje.

Viri:

[1] Aarif Alutaybi et al. – Fear of Missing Out (FoMO) as Really Lived: Five Classifications and one Ecology – https://ieeexplore.ieee.org/abstract/document/8963027

[2] Aarif Alutaybi et al. – Combating Fear of Missing Out (FoMO) on Social Media: The FoMO-R Method – https://www.mdpi.com/1660-4601/17/17/6128

[3] Baker, Zachary G. et al. – Fear of missing out: Relationships with depression, mindfulness, and physical symptoms – https://psycnet.apa.org/buy/2016-47442-007

[4] Sainabou Cham et al. – Digital Addiction: Negative Life Experiences and Potential for Technology-Assisted Solutions – https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-030-16184-2_87

[5] Hugo Juárez Olguín et al. – The Role of Dopamine and Its Dysfunction as a Consequence of Oxidative Stress – https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26770661/

[6] David J Nutt et al. – The dopamine theory of addiction: 40 years of highs and lows – https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25873042/

[7] Zhuofan Zhang et al. – Fear Of Missing Out Scale: A self-concept perspective – https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/mar.21406

[8] Social Theory at HBS: McGinnis’ Two FOs – https://harbus.org/2004/social-theory-at-hbs-2749/

[9] Blair Heitmann Your Workplace Guide to Summer Vacation – https://blog.linkedin.com/2018/july/11/your-workplace-guide-to-summer-vacation

[10] Anushree Tandon et al. – Dark consequences of social media-induced fear of missing out (FoMO): Social media stalking, comparisons, and fatigue – https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0040162521003632

[11] How to Deal With FOMO in Your Life – https://www.verywellmind.com/how-to-cope-with-fomo-4174664