Kako na vas vpliva neskončno brskanje po družbenih omrežjih?

Družbena omrežja so postala velik del našega vsakdana. Morda celo vi porabite nekaj ur na dan z brskanjem po njih. Druga možnost je, da poznate koga, čigar prst brska po novicah v spletnem prostoru, tudi ko spi. Digitalni mediji so lahko dober služabnik, a ne takrat, ko se pretirano uporabljajo. Če nekdo začne z njimi preživljati vsak trenutek prostega časa in ga to postopoma začne ovirati pri opravljanju dolžnosti, potem je nekaj narobe.

Da ne omenjamo, da lahko na družbenih omrežjih resničnost dojemamo popačeno. Vsakdo se predstavlja v najboljši možni luči, zato se vam lahko, ko to primerjate s svojim resničnim življenjem, zdi, da delate nekaj narobe. Zato si bomo v današnjem članku podrobneje ogledali, kako lahko družbena omrežja in nesmiselno brskanje po njih vplivajo na našo duševnost in življenje.

Priljubljenost družbenih omrežij

Priljubljenost spletnih platform še vedno raste, kar dokazuje raziskava Global WebIndex iz januarja 2022. Piše, da družbena omrežja uporablja do 58,4 % svetovnega prebivalstva, kar predstavlja neverjetnih 4,62 milijarde ljudi. V povprečju jih ljudje vsak dan aktivno uporabljajo približno 2 uri in 27 minut in to število vsako leto narašča. Zanimivo je, da povprečen človek na dan seže po telefonu približno 52-krat. [1] [15]

Zanimiva dejstva o družbenih omrežjih

Raziskava je pokazala tudi naslednje:

• Tri najbolj priljubljena družbena omrežja v letu 2021 so WhatsApp, Instagram in Facebook
• Leta 2021 so ljudje na internetu preživeli skoraj sedem ur na dan
• Največji zapravljalec časa za uporabnike Androida je YouTube, kjer so ljudje v letu 2021 preživeli povprečno 24 ur na mesec, sledita mu Facebook (19,6 ure/mesec) in WhatsApp (18,6 ure/mesec).
• ljudje preživijo skoraj 5 ur na dan s pametnim telefonom v roki

Ti statistični podatki pogosto ne vključujejo podatkov s Kitajske, prav tako raziskava ni upoštevala YouTuba pri obravnavi priljubljenosti. Po podatkih spletne strani Statista je bil ta video portal drugo najbolj priljubljeno družbeno omrežje v letu 2021. Na drugi strani je bil najbolj nalagan TikTok, ki iz dneva v dan raste. Tudi ta statistika kaže, da je brskanje po družbenih omrežjih postalo običajen del našega življenja. [2] [16]

Od kod prihaja brskanje?

Ste kdaj razmišljali, od kod prihaja neskončno brskanje, znano tudi kot brezmejno brskanje ali pogubno brskanje? Gre za tehniko, ki nenehno prikazuje vedno več novih vsebin na zaslonu računalnika, tablice ali pametnega telefona, medtem ko uporabnik drsi s prstom od zgoraj navzdol. Uporabljajo ga Facebook, Instagram, Twitter in TikTok.

Brskanje po pametnih telefonih Brskanje lahko lepo primerjamo z vesoljem – raziskujemo ga vedno globlje in globlje, a nikoli ne pridemo do njegovih meja. Tehniko neskončnega brskanja je izumil razvijalec Aza Raskin, ki jo je svetu prvič predstavil leta 2006. Njegov cilj je bil poenostaviti uporabniško izkušnjo – s palcem se premikate gor in dol, ne da bi prekinili uživanje vsebine s klikanjem na druga spletna mesta. Čeprav jo je Raskin ustvaril s plemenitim namenom, je sčasoma veliko ljudi postalo odvisnih od brskanja. Ustvarjalec tehnologije je na lastnem Twitterju izjavil, da neskončno brskanje povzroča zapravljanje 200,000 človeških življenj na dan. [3–⁠4]

Brskanje kot tehnika, ki prodre v možgane

Ste se kdaj vprašali, kako lahko del programske kode vpliva na življenja milijonov ljudi? No, možgani so tisti, ki imajo radi obvestila na družbenih omrežjih in iskanje informacij. Vsakič, ko se na zaslonu prikaže obvestilo o novem sporočilu ali najdete zanimivo objavo, vaši možgani sprostijo majhno količino dopamina. Le-ta je znan kot hormon sreče, saj ga možgani proizvajajo med dejavnostmi, ki vzbujajo veselje. Primer je uživanje v okusnem kosilu, igranje video iger, telovadba ali obisk kina.

To so dejavnosti, ki jih iščete ciljno in imajo jasen začetek in konec. Toda težava je v tem, da se isti pristop uporablja za brskanje po družbenih omrežjih, kjer možgani iščejo srečo, kemično reakcijo, ki sprošča dopamin. Ko ni ničesar, kar bi jih zadovoljilo, nadaljujete. Posledično postanete “odvisni” in kar naprej posegate po telefonu. Dlje ko nimate telefona v roki, več kortizola se sprošča v vašem telesu. Posledica povišane ravni le-tega sta stres in nemir, ki se ju želite znebiti z neko nagrado. V tem primeru je telefon tisti, ki vam bo pomagal doseči zadovoljstvo zaradi dopamina. In tako lahko obtičite v začaranem krogu teh dveh hormonov. [15]

To je podobno igranju na igralnih avtomatih za nekoga, ki je že izkusil sladek občutek zmage, ki je v njegovem telesu sproščal dopamin. Številni hazarderji so v letih igranja že doživeli podoben občutek. To je tisto, kar jih žene nazaj k naslednjemu vrtljaju. Če izgubijo, upajo, da se bo to z naslednjim vrtljajem spremenilo. Dokler postopoma ne preide v lov na dopaminom, ki preraste v odvisnost. [5–⁠6]

1. Senzorična preobremenitev

Neskončno brskanje prinaša neskončno količino informacij in vizualnih dražljajev. Medtem ko kar naprej brskate, vaši možgani nimajo dovolj časa za obdelavo ogromne količine informacij. To nato vodi do senzorične preobremenitve, zaradi česar se lahko počutite izčrpani, pod stresom ali utrujeni. [7]

2. Negativni vpliv na duševno in fizično zdravje

Družbena omrežja so odličen vir informacij. Žal pogosto ne samo pozitivnih, ampak tudi negativnih. Te sprožijo črne misli, ki lahko negativno vplivajo na naše duševno zdravje. Branje negativnih novic je povezano s strahom, stresom, tesnobo in žalostjo. Študija iz leta 2021 je preučevala tudi neskončno brskanje po negativnih novicah. Ugotovili so, da možgani, ko so soočeni z izbiro, ali naj zaprejo okno ali naj nadaljujejo, aktivirajo dele, ki vas spodbujajo k nadaljevanju. Čeprav se lahko zaradi teh informacij počutite slabo, možgani preprosto dajo prednost znanju pred odlaganjem telefona.

Morda vas zanimajo ti izdelki:

In zato se izpostavljate novicam, ki lahko v vas sprožijo omenjene neprijetne občutke. Družbena omrežja pogosto ustvarjajo iluzijo, da ljudje okoli vas živijo popolna življenja. To je zato, ker se vsi trudijo, da bi bili videti srečni, čeprav je v mnogih primerih ravno nasprotno. To pa vodi v nenehno primerjanje z drugimi. Posledica je veliko nezadovoljstvo z lastnim življenjem in plaz turobnih misli.

Težave pa se ne pojavijo vedno na duševni ravni. Neskončno brskanje po družbenih omrežjih lahko vpliva tudi na vaše fizično zdravje. Ljudje pogosto brskamo na račun neke fizične aktivnosti. Pomanjkanje redne vadbe nato vpliva na splošno zdravje. S tem se poveča tveganje za debelost, bolezni srca, visok krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2 in povišano raven holesterola v krvi. Sedenje s telefonom v roki lahko povzroči tudi bolečine v hrbtu, težave z vratno hrbtenico, okorelost mišic in okvaro vida. [8–⁠11]

3. Izguba produktivnosti

Ob brskanju po družbenih omrežjih čas teče nekako hitreje. Vzamete telefon v roke, da pogledate, kaj je novega, pol ure kasneje pa se sprašujete, kaj se je zgodilo. Če se to zgodi nekajkrat čez dan, vam lahko neopazno ukrade dve uri časa. In ta dragoceni čas bo vam morda manjkal, ko boste poskušali najti čas za vadbo, pospravljanje ali hojo po opravkih.

Zaradi neskončnega brskanja lahko zelo hitro pozabite na svoje načrte, izgubite občutek za čas in zanemarite druge aktivnosti. Poleg rednih obveznosti lahko vpliva tudi na spanje. Mnogi ljudje brskajo po Facebooku ali Instagramu pozno v noč in se prikrajšajo za ure pomembnega spanca. Pomanjkanje spanja nato sproži še druge nevšečnosti, o katerih lahko preberete v članku Kaj se zgodi z vašim telesom, ko ne spite dovolj? [7]

Nasveti, kako ustaviti neskončno brskanje

Če ste se navadili preživeti veliko ur na dan na družbenih omrežjih, tega časa ne bo lahko kar čez noč skrajšati. Kljub temu lahko poskusite slediti nekaj nasvetom, ki vam bodo pomagali, da se spopadete z neskončnim brskanjem.

1. Analizirajte svoje vedenje od trenutka, ko se zbudite

Poskusite ugotoviti kdaj in koliko časa preživite s telefonom v roki. Potem boste lahko to vedenje omejili. Nič ni narobe, če berete novice in ste obveščeni, a če postavite meje, lahko postopoma porabite manj časa za neskončno brskanje.

Če se, na primer, zavedate, da je mobilni telefon prva stvar, po kateri zjutraj, ko se zbudite, posežete, da hitro vzpostavite povezavo z omrežjem Wi-Fi in izveste, kaj je novega, lahko začnete s to slabo navado. Pred spanjem telefon preprosto postavite nekam na drugo stran spalnice, da ga ne boste dosegli s postelje. Namesto da podaljšujete čas v postelji s telefonom, lahko vstanete malo prej in čas porabite za pripravo zajtrka ali jutranje kave. Ni problema, če se vam je v glavi pojavil namišljeni znak STOP, ker ste telefon navajeni uporabljati kot budilko in ga zato morate imeti pri sebi. Če ga postavite dlje od sebe, boste morali vstati iz postelje, da ga izklopite. Če vam ta rešitev ne ustreza, poskusite investirati v klasično budilko, ki vam bo služila tudi kot dekoracija v spalnici. [12]

2. Pred spanjem ne bodite na telefonu

Enak postopek lahko uporabite tudi zvečer, ko spet marsikdo poseže po telefonu. Pogosto se začne nedolžno s petnajstimi minutami, potem pa nadaljujete, dokler ne ugotovite, da boste šli spat vsaj eno uro pozneje. Tehnologija vpliva ne le na dolžino spanja, ampak tudi na njegovo kakovost.

Zaradi modre svetlobe zaslona telefona ostajajo vaši možgani budni, saj moti naravno proizvodnjo melatonina. Posledično zelo škoduje zdravemu spancu. Poskusite se držati pravila, da telefon ne sodi v posteljo. Pospravite ga stran od postelje in ga ne uporabljajte vsaj eno uro pred spanjem. Namesto tega raje preberite dobro knjigo. Zaradi tega bo vaš spanec daljši in boljši. [12] [14]

Če želite izvedeti več o kakovosti spanja, vsekakor preberite naš članek Kako izboljšati spanec ter kako le-ta vpliva na zdravje in rast mišic.

3. Nastavite določen čas za preverjanje telefona

Mnogi imajo slabo navado, da večkrat na dan sežejo po telefonu. Če berete ta članek, verjetno niste izjema. Če želite prenehati z zapravljanjem časa na takšen način, poskusite vsak dan določiti ustrezno količino časa za preverjanje telefona. Na primer, lahko si vzamete nekaj minut med odmorom za kosilo ali pa telefon vzamete v roke šele potem, ko opravite nujne obveznosti.

Če želite iti še korak dlje, poskusite z uporabo različnih aplikacij za spremljanje svojega digitalnega življenja. Nastavite lahko čas, ki ste ga pripravljeni nameniti družbenim omrežjem, in ko ta čas porabite, vas bo aplikacija obvestila. Obstajajo celo takšne, ki samodejno izklopijo družbena omrežja in vam onemogočijo dostop do njih do naslednjega dne. Čas na telefonu lahko skrajšate tudi tako, da zmanjšate količino informacij, ki jih iščete. Ni vam treba slediti na desetine spletnih mest, ki vas obremenjujejo s stalno ponudbo novic, ki večinoma sploh niso vredne vaše pozornosti. Poskusite zmanjšati sledenje na le 2-3 kakovostne vire, ki jih preverite dvakrat na dan. Dobra pomoč je tudi personalizacija ali izklop obvestil. Če ne prejmete obvestila, da je nekdo nekaj objavil, ne boste imeli želje, da bi objavo preverili. [13]

4. Preživite čas ustvarjalno, družite se z družino ali prijatelji v resničnem svetu

Čez dan si vzemite kakšno urico, ko se boste namesto neskončnemu brskanju posvetili dejavnostim, ki pozitivno stimulirajo vaše možgane. Dober primer so sestavljanke ali LEGO kocke, ki sproščajo dopamin v možganih, ko se približujete svojemu cilju. Deluje lahko tudi slikanje, izdelovanje nakita ali katerakoli dejavnost, ki omogoča doseganje določene stopnje zadovoljstva. Trudite se živeti več v resničnem svetu namesto v digitalnem.

Poskusite se bolj osredotočiti na družino, prijatelje in druge ljudi okoli sebe. Zaradi njihove prisotnosti se lahko sprostite ali poskusite nekaj novega. Če radi spremljate novice na družbenih omrežjih, zamenjajte digitalno obliko za klasične časopise. Ne morete zares brskati po njih, lahko pa naredijo vaš zajtrk ali drug prosti trenutek veliko bolj poseben. [14]

Ali pa se odpravite na izlet, na katerem se boste sprostili in doživeli nekaj novega. Če želite izvedeti več, si preberite naš članek Dobro duševno počutje, hujšanje in izboljšan spanec. Kakšne so še prednosti uživanja na prostem?

Zaključek

Neskončno brskanje je zelo resnična vrsta zasvojenosti naše generacije. Če vsak dan brskate več ur, je verjetno čas, da se zamislite. Sami si lahko povzročite neprijetne psihične težave, ki se bodo nato pokazale v resničnem življenju. Vse je treba delati zmerno.

Če ste se že znašli v začaranem krogu neskončnega brskanja, naj vam bodo naši nasveti v navdih, da boste znali iz njega izstopiti. Odločite se lahko že danes in začnete omejevati čas, ki ga preživite na družbenih omrežjih ter ga zamenjate za drugačne in pogosto veliko bolj zabavne aktivnosti.

Koliko časa porabite za brskanje po družbenih omrežjih?

Viri:

[1] Dave Chaffey - Global social media statistics research summary 2022 – https://www.smartinsights.com/social-media-marketing/social-media-strategy/new-global-social-media-research/

[2] Simon Kemp - DIGITAL 2022: GLOBAL OVERVIEW REPORT – https://datareportal.com/reports/digital-2022-global-overview-report

[3] Aza Raskin - Twitter – https://twitter.com/aza/status/1138268959982022656

[4] Josep Ferrer - The Infinite Scroll effect — How design can hack your brain – https://uxdesign.cc/the-infinite-scroll-effect-how-design-can-hack-your-brain-996a9b8129d9

[5] Nir Eyal - Infinite Scroll: The Web's Slot Machine – https://www.psychologytoday.com/us/blog/automatic-you/201208/infinite-scroll-the-webs-slot-machine

[6] Infinite Scroll: The Web’s Slot Machine – https://www.nirandfar.com/the-webs-slot-machine/

[7] Erin Rupp - The Infinite Scroll: Why It’s So Addictive and How to Break Free – https://freedom.to/blog/infinite-scroll/

[8] Nikita A Nekliudov, Oleg Blyuss, Ka Yan Cheung, Loukia Petrou, Jon Genuneit a kol. - Excessive Media Consumption About COVID-19 is Associated With Increased State Anxiety: Outcomes of a Large Online Survey in Russia – https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32788143/

[9] Physical Inactivity – https://www.cdc.gov/chronicdisease/resources/publications/factsheets/physical-activity.htm

[10] JR Thrope - ​​Experts Explain What Happens To Your Brain When You Doomscroll – https://www.bustle.com/wellness/what-happens-to-your-brain-when-you-scroll-through-social-media-for-hours

[11] Ahmad Jezzini Ethan S. Bromberg-Martin, Lucas R. Trambaiolli, Suzanne N. Haber Ilya E. Monosov - A prefrontal network integrates preferences for advance information about uncertain rewards and punishments – https://www.cell.com/neuron/fulltext/S0896-6273(21)00353-6

[12] Everything You Need to Know About Doomscrolling and How to Avoid It – https://health.clevelandclinic.org/everything-you-need-to-know-about-doomscrolling-and-how-to-avoid-it/

[13] Kat Nicholls - 6 tips to stop doomscrolling – https://happiful.com/tips-to-stop-doomscrolling/

[14] Stephanie Barnes - 10 Habits That Will Help Stop Doomscrolling And Boost Mental Health – https://www.huffpost.com/entry/habits-stop-doomscrolling-improve-mental-health_l_5fa012aec5b60e7e37d0711a

[15] AsapSCIENCE – https://www.youtube.com/watch?v=aNvvOQMx0jY&t=25s

[16] Most popular social networks worldwide as of January 2022, ranked by number of monthly active users – https://www.statista.com/statistics/272014/global-social-networks-ranked-by-number-of-users/

[17] Mayank Gupta, Aditya Sharma - Fear of missing out: A brief overview of origin, theoretical underpinnings and relationship with mental health – https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8283615/

[18] Jon D. Elhai, Haibo Yang, Christian Montag4 - Fear of missing out (FOMO): overview, theoretical underpinnings, and literature review on relations with severity of negative affectivity and problematic technology use – https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8023172/